Francoska

Danes se dela francoska solata in pije penina. Jutranje zatišje si izpolnjujem s potepanjem po družabnih omrežjih in deljenjem filmčkov o tem, kako lepotna industrija izkrivlja samopodobo in uničuje samospoštovanje milijonov žensk po svetu. Zelo primerno za dan, ko vnaprej vem, da se bom zredila vsaj za 1 kilogram. Medtem dragi s kavča bolj zase pripomni »pismu, kako šibajo ta leta …«

To krasno praznično zatišje pa je hkrati tudi neke vrste praznina (ste opazili, tudi etimologija besede prazniki kaže na to:)), ki nastopi po par hudih mesecih garanja in prizadevanja in razmišljanja, kaj bi še lahko naredil in ponovnega garanja. Ko se ta nori maraton neha, se nekaj dni premikaš po hiši kot zombi, ki ga, kljub temu da mu razum pravi, da je vse končano, neki instinkti ženejo, da mora migati še naprej. Šele čez nekaj dni se tudi duša končno umiri.

Jp, leto 2016 se končuje. Oh, in kakšno leto je to bilo! Prvič v življenju sem se gnala res zase, za svoje ideje, za stvari, v katere brez zadržkov verjamem, da so dobre in da na ta svet prinašajo kvečjemu kanček lepote in nič slabega. Pustila sem službo, odprla svoj biznis, uživala v ustvarjanju novih izdelkov, spoznavanju novih ljudi in (z nekaj manj uživanja sicer) uspela pridobiti tudi evropska sredstva, s katerimi sem opremila delavnico z vsemi potrebnimi stroji. S sinovo pomočjo sem ustvarila krasno spletno stran, na Instagramu mi sledi že skoraj 5.000 ljudi, dobri ljudje tviterja me imajo radi in tudi Facebook vedno, kadar mu dam vsaj par evrov, moje poste pokaže tisočem ljudi.

Zato je bil december tudi v prodajnem smislu krasen. Hvala vsem, ki ste kupili moje izdelke in s tem glasovali, da sem storila prav, ko sem se odločila za svojo pot!

Za leto 2017 imam velike načrte. Držite pesti skupaj z mano, da se uresničijo!

Zdaj pa francoska.

Metka

Foto Tomaž Celestina