Vonj lesa

Les diši, ne? Po gozdu in zraku, včasih malo zatohlo, po gobah in lišajih, drugič sveže, po smolah in eteričnih oljih. Vsaka vrsta lesa ima svoj vonj, nekateri so izrazito prijetni in se uporabljajo v dišavah, drugi so malo bolj posebni, lahko tudi odbijajoči.

Značilno prijeten vonj imajo lipovina, oljčni les in les iglavcev, ki vsebujejo smolo – smrekovina, borovina, cedrovina, macesnovina. Zelo neprijetnega vonja pa je lahko recimo les hoje, za kar so krive bakterije, ki se naselijo v preveč vlažnem jedru debla. Tudi sveža hrastovina lahko zaradi taninske kisline dobesedno zaudarja. Neprijetne vonje oddajata tudi brest in oreh, dokler je les moker. A tudi vonj mokrega orehovega lesa, ko sem se nanj navadila in ga bolje spoznala, mi je postal ljub in prijeten.

Vonj lesa ima na človekovo počutje ugoden učinek. Pomaga pri sprostitvi po napornem dnevu ter omogoča lažje spanje. Če boste izbirali opremo svojega doma kot pravi lesni sladokusci, vam lahko prav pride tale kratek vodnik po najbolj dišečih vrstah lesa na svetu:

 

Aloa – les bogov

Najdražji les na svetu je les drevesa aquilaria, orlov les, imenovan tudi agarovina, aoud, včasih tudi tekoče zlato ali les bogov. Les očarljivega vonja s smolnato aromo izvira iz zahodne Azije, drevo pa je omenjeno že v Bibliji. Iz njega že stoletja pridobivajo dišavo, ki velja za najdražjo na planetu. Tudi pridobivanje dišave je nekaj posebnega. Ko skorjo drevesa ostrgajo, morajo na ranjeni del nanesti trose posebne gobe. Ta vzpodbudi izločanje smole, ki je tudi glavni vir tega redkega vonja.

 

 

Sandalovina

Sandalovina je les zimzelenega, srednje visokega drevesa z velikimi usnjatimi listi, ki raste v območjih suhega vremena od Indije do Nove Kaledonije. Les vsebuje veliko smole, ki izredno lepo diši in slovi po tem, da svoj vonj ohranja desetletja dolgo. Eterično olje, ki ga pridobivajo iz sandalovine, ima topel, težak, a nežen vonj. V Ayurvedi, indijskem načinu zdravljenja, olje sandalovine uporabljajo za lajšanje številnih težav. V masažnih oljih in kopelih hladi, pomirja in blaži razdražljivost, živčno napetost in depresijo, preprečuje nastanek hudih glavobolov ter odpravlja nespečnost.

 

Rožni les

Originalni rožni les pridobivajo iz istoimenskega drevesa, ki izvira iz brazilskega deževnega gozda. Drevo je danes močno ogroženo in zato zaščiteno. Iz etičnih in okoljevarstvenih razlogov se večinoma danes uporablja nadomestek, eterično olje kafrovca, ki prihaja iz Kitajske in ima skoraj enak vonj kot zaščitena vrsta drevesa.

Vonj eteričnega olja rožnega lesa je rahlo sladek in zato dobrodošel v mešanicah. Zelo dobro se meša s pomarančo in tudi drugimi citrusi. Vonj v mešanicah se poglobi in postane bolj kompleksen. V mešanicah citrusov in lesnih olj rožni les odlično spoji obe vonjavi in zapolni praznino med njima.

 

Cedrovina

Vonj cedrovine nam je najbolj znan kot zelo jasen in dišeč vonj ostružkov, ki nastanejo pri šiljenju svinčnikov. Mehka lesna kombinacija vonjev diši malo po urinu, a brez pekoče komponente amonijaka.

Vrst cedrovine je zelo veliko. Različne vrste se uporabljajo za svinčnike, za vlažilce cigar, konstrukcijski les, strešne skodle … Med najbolj dišečimi je zagotovo atlaška cedra ali cedrus atlantica, ki je doma na gorovju Atlas v Maroku. Njen les je zelo težak in močno aromatičen, saj vsebuje veliko naravnega olja. Iz nje izdelujejo razne male lesene izdelke, s parno destilacijo lesa in žagovine pa pridobivajo tudi eterično olje cedrovine. Uporablja se v aromaterapiji in ima učinek krepitve in pomirjanja, lajša tesnobo in spodbuja mir in spokojnost. Eterično olje cedre deluje antiseptično in pomaga proti vnetjem dihalnih poti in urinalnega trakta. Poleg tega ima čudežne učinke tudi na vaš videz: regenerira kožne celice, odpravlja akne, celulit, prhljaj in … izpadanje las.

 

Evkaliptus

Les evkaliptusa ima intenziven svež, zeliščni vonj z mehkim lesenim podtonom. Drevo je veličasten listavec, ki zrase do 90 m visoko. Izhaja iz Avstralije, njegov les se uporablja za gradnjo in zunanje pohištvo, saj dobro kljubuje vsem vremenskim razmeram. Eterično olje evkaliptusa se pridobiva se s parno destilacijo listov in lesa evkaliptusa. Zaradi svoje ugodne cene in ugodnih učinkov na zdravje ter dobro počutje je eterično olje evkaliptusa prisotno skoraj v vsaki domači zeliščni lekarni ter je eno najpogosteje uporabljanih olj ljubiteljev savn in kopeli.

 

 

Rdeči bor

Seveda niso dišeče samo eksotične vrste lesa. Med našimi drevesi morda najbolj slovi po svojem vonju rdeči bor. Pinus sylvestris je ime, ki obudi grenko sladke spomine na odraščanje v socialističnih časih, ko so moški dišali po brivski vodici s tem slavnim imenom. A rdeči bor ni le sestavina vedno premočnega parfuma, temveč se v obliki eteričnega olja uporablja tudi  v ljudski medicini. Vsebnost velike količine α-pinena v olju blagodejno vpliva na dihala in pomaga pri izkašljevanju. Prek masaž in obkladkov bor uporabljajo za ublažitev težav v križu in sklepih. Eterično olje bora pa vam  s svojim vonjem lahko pomaga tudi pričarati praznično vzdušje in spodbuditi dobro razpoloženje.

 

***

To je to, moj mali izbor lesnih vonjav, in poskus opisa najbolj značilnih. Vonjave nasploh je težko definirati. A če boste pozorni, boste lesni vonj zaznali v marsikateri znani vonjavi v vašem okolju, morda v milu ali parfumu, ki ga uporabljate, pa tudi v kavi, klinčkih, popru … ki vsi v sebi nosijo nianse, spominjajoče na vonj po lesu.

In še mali DIY namig: če vam ni všeč vonj katerega od lesenih izdelkov, ki jih imate doma, ga lahko odišavite, preprosto tako, da vanj vtrete eterično olje, ki vam je ljubo (pazite le, da les ni lakiran). In že imate doma narejene “dišeče palčke”. Takole: https://www.northstory.ca/diy-air-freshener-how-to-use-oils-to-scent-wood/

Se beremo!