Ti-jaz-midva je skleda iz oreha, brušena in spolirana do žareče mehkobe — brez laka, le z oljem, ki razkrije živahen lesk naravnih vlaken. Del nje je obarvan z lužilom, ki se v vpije v les, ne da bi prekril njegovo zgodbo; drugi del ostane gol in topel, tak, kot ga je ustvarilo drevo.
Rob je neporavnan, naraven, z manjkajočo steno, ki je nastala, ko je les razpadal. A ta odprtina ni skrita. Objeta je, sprejeta, poudarjena — kot del resničnega, živega.
V njej so barve, ki so tudi barve Zlobčeve ljubezni:
“bela v postelji,
zelena v travi,
modra v nebu nad seboj,
rdeča v zarji …”*
Dve polovici, ki dihata skupaj.
Ti – jaz – midva.
* Verzi Cirila Zlobca iz pesmi Skoraj himna